AVTOR: MAXIMILLIAN VERDERBER

Za prenos določene slike nam prosim pošljite elektronsko sporočilo na naslov: dan.japonske@gmail.com

Genki center si pridržuje vse pravice fotografij. © Genki center 2019

Japonska je po nekajmesečni razpravi končno določila ime novega obdobja v japonski zgodovini, ki se bo imenoval “Reiwa” po tem, ko je bilo določeno novo cesarsko ime. V ponedeljek dopoldan so pred čakajočo množico, ki se je za trenutek ustavila, napovedali ime, ki je bilo do tedaj znano le izbrani skupini strokovnjakov in pomembnejšim politikom.

Novo obdobje se bo pričelo s 1. majem, en dan za tem, ko bo cesar Akihito, katerega obdobje se imenuje “Heisei” (doseganje miru) odstopil svoj prestol starejšemu sinu, zdajšnjemu princu Naruhito, kar je prvi odstop cesarja v zadnjih 200 letih.

Yoshihide Suga, sekretar kabineta je v živo preko televizijskih postaj razglasil ime sporočil, da je bilo ime izbrano izmed petih možnosti, ki so jih predlagali učenjaki klasične kitajske in japonske literature.

“Želimo si, da bilo novo ime sprejeto s strani javnosti in se globoko ukoreninilo v življenja japonskih ljudi”, je rekel Suga v naznanilu, ki se je pričel nekaj minut za predvidenim urnikom.

Televizijski komentatorji so se mučili podati pravilen prevod besede, vendar dve pismenki, ki sta bili vzeti iz najstarejše japonske antologije poezije Man’yoshu, lahko beremo kot “sreča” ali “udobje” in “mir” ali “harmonija.”

Premier Shinzo Abe je dejal, da pismenki “simbolizirata globoko javno kulturo in dolgo tradicijo”.

Dodal je: “Tako kot čudoviti cvetovi slive v polnem razcvetu, ki simbolizirata prihod pomladi po grenkem mrazu, lahko vsak Japonec/ka upa na dobro prihodnost in primora svoje cvetove, da bi zacveteli.”

“Naša država se sooča z mnogimi točkami obrata, vendar obstaja veliko japonskih vrednot, ki naj ne bi izzvenele. Zelo smo ponosni na našo zgodovino, kulturo in tradicijo in ta termin predstavlja Japonsko jutri, tisto, ki jo želimo zgraditi za bodoče generacije. To je bila najbolj odločilna točka pri tej izbiri.”

V Tokyu so ljudje, ki so gledali naznanilo preko velikih televizijskih zaslonov ploskali in tudi potočili kakšno solzo. “Presenečena sem bila nad izbiro – nisem pričakovala teh pismenk, vendar se jih bom morala navaditi,” je neka ženska javno povedala za NHK televizijski program. “Eden od znakov predstavlja mir, tako da je za tem mnogo pomenov”.

Skupina odločujočih o novem imenu japonskega obdobja je bilo zaprtih v posebni sobi pisarne premierja, kjer so tudi preverjali, ali so kje nastavljene prisluškovalne naprave. Vsi, ki so bili prisotni pri odločitvi so morali predhodno predati svoje telefone in ostale mobilne naprave, da ne bi informacije zapuščale pisarne.

Uradniki so bili opozorjeni, da bi kakršnokoli beseda, ki bi bila sporočena predhodno medijem, pomenila njeno izločitev. Ime je nato odobril sam kabinet.

Suga je omenil, da ne bodo razkrili identitete strokovnjaka, ki je predlagal nov “gengo” izbrano besedo, ter imena ostalih kandidatov.

Cesar Akihito (85) je podal izjavo leta 2016, da se želi upokojiti, saj se boji da bi njegova leta vplivala na to, da ne bi mogel več dobro opravljati svojih javnih dolžnosti.

Njegova nenadna upokojitev je zanetila val nostalgije njegovega 30 letnega vladanja. Televizijske oddaje so pripravile kvize o znanju iz tega obdobja, prav tako so izdelali posebne lutke, ki bi oponašale moment, ko je Suga napovedal novo ime. Časopisi so izdali posebne izdaje, poslovno okolje pa je hitro vpletlo novo besedo v prodajne artikle.

Japonska podjetja imajo sedaj en mesec časa, da vnesejo ime novega obdobja v računalniške sisteme, preden Naruhito prevzame prestol krizanteme in postane 126. japonski cesar. Nova ime obdobja Reiwa se bo pojavljal na vseh dokumentih, tako tudi na vozovnicah za vlak in avtobus, računalniških sistemih in koledarjih.

Povzeto iz članka: https://www.theguardian.com/world/2019/apr/01/reiwa-japan-prepares-to-enter-new-era-brimming-with-hope

Zdravo!

V nekoliko prenovljeni timski ekipi, vam letos ponovno ponosno sporočamo, da bomo organizirali že 8 celodnevni dogodek namenjen Japonski in njeni kulturi imenovan Dan Japonske. Prireditev se odvija v so-organizaciji z Veleposlaništvom Japonske v Sloveniji in v sodelovanju z Etnografskim muzejem Slovenije.  Prireditev traja cel dan in se bo odvijala na zunanji lokaciji na Muzejski ploščadi na Metelkovi.

Določili smo tudi že datum in sicer se bo letošnji Dan japonske 2019 odvijal v SOBOTO, 22. junija

V ta namen  vabimo vse tiste, ki se ukvarjajo s področji japonskega gospodarstva, podjetništva, kulture, ekonomije, jezikoslovja, družbe, umetnosti, tehnologije, medijev, ter ostalih, ki bi se želeli predstaviti na prireditvi.

Letošnji poudarek prireditve je na tematiki “Japonska za ljudi”, kar pomeni, da še posebno vabimo tiste, ki ste pripravljeni pripraviti interaktivne vsebine za obiskovalce v obliki delavnic, predstavitev, nastopov in ostalih aktivnosti, ki bi lahko vpletale sodelujoče.

Vabimo tudi sodelujoče iz tujine.

Pišite nam na dan.japonske.slo@gmail.com in se prijavite k sodelovanju.

Iščemo tiste, ki:

• se želijo predstaviti kot predavatelji, govorci, gostje na okrogli mizi
• se želijo predstaviti kot performerji, umetniki
• bi želeli prestaviti svoje društvo, ali podjetje
• želijo imeti svojo animacijsko točko
• se želijo predstaviti kot napovedovalci (občutek za retoriko, javno nastopanje in japonski jezik. Znanje japonskega jezika ni pogoj).
• želijo svoje izdelke ali storitev predstaviti na stojnici (prodaja, ali promocijska predstavitev)
• želijo pripraviti interaktivne vsebine za obiskovalce (delavnice, ustvarjalnice, animacijske točke,…)
• želijo pomagati kot prostovoljci pri pripravi in izvedbi dogodka (skrb za goste, pomoč pri delavnicah, pomoč organizatorjem,…)
• želijo pomagati pri otroškem kotičku
• bi želeli narediti svojo razstavo, projekcijo, inštalacijo
• in tudi ostale, če smo na koga pozabili

Vsako leto pa smo odvisni tudi od pomoči sponzorjev. Tako vabimo  sponzorje in pokrovitelje, ki bi nas podprli tako finančno, kot materialno in nam s tem omogočili, da lahko naredimo prireditev še bolj kvalitetno.

Vabimo tudi medije, za reportaže in objave o prireditvi.

Pišite nam na elektronsko pošto: dan.japonske.slo@gmail.com s pripisom: “Sodelovanje na Dnevu Japonske”.

V prijavi navedite:

• vaše ime
• ime organizacije, podjetja, društva
• način sodelovanja (kako želite sodelovati na dogodku)
• kratek opis sodelovanja, morebitne slike izdelkov, storitev
• okvirno število oseb, ki bo sodelovalo
• kontaktni broj telefona

Vaša prijava bo obravnavana s strani upravnega odbora organizacije Dneva Japonske 2019, izbrane bomo nato v ustreznem datumu kontaktirali ter vas povabili k sodelovanju.

Prijave sprejemamo do petka, 29. marca 2019 na elektronsko pošto: dan.japonske.slo@gmail.com

Več o Dnevu Japonske.

Veselimo se vašega odziva!

S spoštovanjem,
Upravni odbor DJ2019

Nošenje obraznih mask je poleg drugih kulturnih izrazov na Japonskem videno kot uvidevno dejanje ter izraženo kot znak predanosti dolžnostim in delu.

Mnogi obiskovalci so med prvim stikom večjih japonskih mest pogosto priča posameznikom, ki preko obraza nosijo bele maske, take, kot jih pri nas vidimo pri obisku zdravnika, ali zobozdravnika. Mnogi predvidevajo, da ima takšno početje nekakšno povezavo z onesnaženostjo zraka v večjih mestih (kar je možno videti v bolj onesnaženih azijskih mestih), vendar pa temu ni tako. Indeks čistosti zraka je med nižjimi na svetovni lestvici. Nošenje mask je tako bolj povezano s kulturo samo, kot drugimi dejavniki.

Eden od razlogov, ki jih Japonci navajajo je, da je za dnevno nošenje mask kriv seneni nahod. Predvsem v pomladnih in poletnih časih je cvetenje dreves, trav in ostalih cvetočih rastlin razlog za številna obolenja s senenim nahodom in z maskami si ljudje radi omilijo to nadlego. Zanimivo, da si med tem početjem nekateri ne pokrijejo nosu, predvsem tisti, ki nosijo očala, saj kot pravijo, se potem le-ta orosijo. Kljub temu vztrajajo z nošenjem maske.

Drugi razlog, kot ga navajajo je nenaklonjenost bolniškim dnem. Na Japonskem je ena glavnih vrlin prisotnost na delovnem mestu, ali v šoli. Japonci resno jemljejo svoje dolžnosti, zato se dogaja, da je bolniški staž, ali počitek od šolskih dejavnosti nekaj k čemur Japonci ne stremijo. Z nošenjem maske se tako želijo zaščititi pred virozami, ali ostalimi bacili, ki bi jih njihovi sodelavci, sošolci lahko prenesli nanje. Tako je pogosto, da tudi na vlakih, kjer je gneča, ljudje nosijo maske za preventivo pred okužbami.

V japonski kulturi je izpostavljen koncept “soto” in “uchi”, kjer je vse kar je zunanjega tretirano kot javno, umazano, vse kar je notranjega, domačega, pa se smatra za privatno, čisto. Tako se s sprehajanjem po javnih ulicah Japonci z maskami “zaščitijo” pred zunanjim svetom, torej “soto”.

Tretji razlog, ki ga navajajo je, da v času viroz sami ne želijo prenašati bacilov na druge. Z masko včasih zakrijejo kašelj, svečko iz nosu, ali pretirano kihanje. S tem pokažejo svojo uvidevnost (思いやり, omoi yari) do ostalih, kar je v japonski družbi pomembna vrlina.

Četrti razlog, ki ga navajajo je, da jim maske v zimskih časih grejejo obraz. Maske z dihanjem postanejo tople in so predvsem v mrzlih časih dober naravni grelec dihalnih predelov in dobra zaščita pred vdorom mrzlega zraka v pljuča.

Peti razlog naj bi bil modni. Veliko mladih, tako kot drugod po svetu, meni, da brez “olepšav” niso dovolj lepi. Tako tisti, ki so bolj sramežljivi, ali nimajo radi svojega obraza, le tega radi skrijejo pred svetom. Ko nase nadenejo masko, se tako skrijejo pred ljudmi. Namesto make-upa (化粧、keshou), ali zobnih aparatov, je tako odlično orodje, da izpostavijo le predele, ki so jim všeč – oči, čelo, lase itd. Nekateri pa si maske maske okrasijo tudi z najrazličnejšimi podobami in jih tako naredijo bolj simpatične (かわいい, kawaii)

Na Japonskem nošenje maske ni posledica nekih resnih bolezni (重病、juubyou), tako, da ne rabite skrbeti, da ljudje prenašajo neozdravljive bolezni, kot bi morda mislili, če bi na zahodu srečevali ljudi z maskami na ulicah. Predvsem v velikih mestih, kot sta Tokyo in Osaka, je tako početje postalo dnevna navada mnogih ljudi.

Dogodek, ki povezuje duhovnost shinto religije, sezonske cvetoče slive, zeleni čaj in čudovite maiko in geiko, je dogodek, ki se imenuje Kitano Tenmangu Baikasai (festival cetočih sliv) in se odvija vsako leto 25 februarja v Kyotu.

Kitano Tenmangū v severnem predelu Kyota pooseblja božanstvo Tenjin in služi kot najpomembnejši tempelj med več kot 10.000 Tenmangū templji preko dežele. Nekoč je bil Tenjin oseba po imenu Sugawara no Michizane, ki je umrl v izganastvu v kraju Dazaifu na otoku Kyūshu.

Pesnik, učenjak, kot tudi politik – Sugawara no Michizane, je napisal znano pesnitev preden je zapustil prestoljico, v želji, da bi njegov ljubi slivin drevo še vedno tako cvetel medtem, ko ga ni. Tako je danes na tleh, kjer je Kitano živel še vedno mnogo slivinih dreves, ki vsako leto cvetijo. Vsako leto na obletnico njegove smrti tempelj priredi posebne obrede za počastitev pomembnega moža in pomiri njegovega duha v glavni dvorani.

Bolj veselo vzdušje pa vlada pred templjem, kjer se pod cvetočimi slivovimi drevesi pojavijo lepe geiko in maiko oblečene v čudovita kimona in lasnimi okraski s tematiko slive, ki strežejo čaj v obredu na prostem.

Nodate (čajni obred, ki se ga izvaja na prostem) je še posebno popularen med obiskovalco, da si lahko v živo od blizu ogledajo geisho, popijejo čaj in z njimi poklepetajo. Te tradicionalne zvezde, ne le Kyota temveč celotnega sveta, se kažejo v svoji elegantnosti in lepoti, kljub temu pa jih imajo le redki priložnost videti v živo. Na baikaisaiju pa vztopnica okoli 1500 yenov (malo manj kot 150 eur) zagotovi, da ste del edinstvenega tradicionalnega dogodka kot je ta.

Video o festivalu na: https://youtu.be/owPqGf2J11U

Povzeto in uporabljeno skupaj s slikami iz strani:

https://www.discoverkyoto.com/event-calendar/february/baikasai-kitano-tenmangu

Valentinovo na Japonskem, tako kot povsod v razvitem svetu pripada datumu 14. februarja. Običaj, ki prihaja na Japonsko preko Amerike, je tako kot Božič dogodek, ki je nekoliko prikrojen japonski kulturi. Tako je na Japonskem navada, da na dan Valentivnovega dekleta podarijo čokolado fantom, ki so jim všeč.

Ta tradicija se je pričela leta 1958, ko je japonsko čokoladno podjetje označilo valentinovo za “dan, ko dekleta fantom podarijo čokolado in jim povedo, da jih ljubijo”.

Danes ženske ne obdarijo le svojih fantov in moža, temveč tudi sodelavce in šefe. Mlada dekleta pa jih podarijo svojim sošolcem. Taka podarjena čokolada se imenuje “ibligatorna čokolada”, saj jima novenih romantičnih konotacij.

Zadnje čase se pojavlja tudi “čokolada prijateljstva”, ki si jo izmenjujejo predvsem srednješolci, ter “čokolada nagrade” in čokolada, ki si jo dekleta kupijo same zase.

Vsako leto pa se na Japonskem pojavlja tudi skupina v grobem prevedena kot “Revolucionalna skupina osamljenih duš”, ki vztrajno protestirajo proti dnevu Valentinova s slogani “poljubljati se v javnosti je kriminal”, ali “zdrobimo Valentinovo”, “uprite se kapitalističnemu romantiziranju”.

Skupina pravi, da so ženske postavljene pod stres obveznega obdarovanja moških, čeprav si le-ti niti ne želijo čokolad. V preteklih letih so skupino sestavljali predvsem moški in so tako hitro dobili nadimek “nezaželjeni samci”, dandanes pa so se jim priključile tudi nekatere ženske.

Vendar pa ima iz kulturnega vidika valentinovo posebne zasluge. Včasih je bila izpoved ljubezni, ki bi jo dekleta izpovedala fantom smatrana za ekstremno in celo taboo. V petdesetih letih pa se je z emancipacijo tudi na Japonskem pričela pojavljati ideja k tem, da lahko dekleta izpovejo svojo ljubezen na glas. Tako je bilo enkrat na leto dekletom “dovoljeno”, da so to izrekla na glas. Kljub temu, da so to izrabila podjetja za svojo promocjjo, pa so ključno pripomogla k temu, kako se japonska dekleta in fantje danes družijo.

članek povzet po: Web Japan

http://web-japan.org/kidsweb/quiz/daily.html

slike so izključo izobraževalnega namena in niso namenjene komercialni uporabi.

Drugi ponedeljek v januarju je namenjen državnemu prazniku “Dan polnoletnosti” (成人の日 Seijin no Hi) in je namenjen vsem, ki so na novo vstopili v odraslost, da bi postali samostojni člani družbe. Originalno je bil praznik označen na dan 15. januarja, vendar so ga prestavili na drugi teden v prvem mesecu.

Lokalne vlade na ta dan pripravijo posebne ceremonije  (成人式 seijin-shiki). Teh ceremonij se udeležijo vsi, ki so med časom 2 aprila prejšnjega leta in do 1 aprila tega leta postali stari 20 let, to je čas, kot na Japonske oseba postane polnoletna. Ceremonije vodijo državni uradniki, ki pripravijo posebne govore in v ta namen obdarijo dvajsetletnike z malimi darili.

Obred se je pričel že leta 714, ko je takratni princ v simbol odraslosti daroval svoje lase in obleko.  Mladostniki na ta dan dobijo pravice volitev in postanejo polnovredni člani družbe, prav tako lahko legalno pijejo alkohol in kadijo. Poleg teh pravic to leto prinese tudi prenekatere obveznosti, ki jih spremljajo v življenju. Tako je leto 20 pomembna prelomnica v japonskem življenju.

Dan Seijin no hi je zelo stara praksa na Japonskem. Včasih so fantje prestopili v odraslost, ko so bili stari 15 let, dekleta pa, ko so dopolnile starost 13. V obdobju Edo (1603-1867) so fantom odrezali lase, ki so jim padali na čelo, dekletom pa so na črno pobarvali zobe. Šele leta 1876 je postalo leto 20, prelomno leto med najstništvom in odraslostjo.

Danes fantje na ceremoniji nosijo predvsem moderno zahodno obleko, včasih pa se oblečejo tudi v tradicionalni kimono s hakamo. Dekleta pa se večkrat odločijo za tradicionalni furisode – poseben tip kimona za neporočena dekleta, s posebno dolgimi rokavi in ekstravagantnim dizajnom. Za neporočena dekleta je furisode najbolj formalno oblačilo, ki ga lahko nosijo. Ker pa se zaradi posebne veščine oblačenja kimona ne morejo obleči same, se napotijo v lepotne salone, kjer jim poleg kimona uredijo tudi frizuro ter make-up. Ker pa so taka kimona so precej draga, si jih mnogokrat sposodijo od sorodnikov.

Po ceremoniji se mladi ponavadi v skupinah odpravijo praznovati na zabave, velikokrat seveda to vključuje tudi na novo pridobljeno prednost pitja alkohola.

Zadnje čase se pojavlja upad mladine, ki bi se udeležili formalnih ceremonij, saj smo na Japonskem priča upadu natalitete. Prav tako se nekateri mladi, ki smatrajo, da se pri dvajsetih letih še ne počutijo odrasle, ne želijo udeležiti tradicionalnih navad, sforsiranih s strani družbe.

Vsako leto sedmega januarja preko Japonske pripravljajo Okayu お粥 tradicionalno jed s sedmini različnimi začimbami haru no nanakusa (sedem začimb pomladi). Okayu je kaša narejena iz riža, ki se je kuhal v dvakrat toliko vode, kot je načeloma potrebno za kuhanje riža.  Razmerje za kuhanje  je 1:5. Rižu lahko dodate tudi razno zelenjavo ter lososa. Namesto vode lahko uporabite tudi dashi, ali jušno osnovo.

Ta praksa je prišla na Japonsko iz Kitajske, kjer je obstajala navada, da so kmalu po novem letu jedli jed z zelenjavo in sveže obranimi začimbami, ki so jih našli na polju, travnikih.

Vendar pa ta tradicija obstaja že dolgo časa, saj je jed omenjena v enem starejših del Makura no soshi (枕草子 Makura no Sōshi), ki jo je napisala dvorna dama Sei Shōnagon v obdobju Heian okoli 10 stoletja. 

Sedem začimb, ki jih uporabijo za pripravo jedi variirajo od kraja do kraja in od obdobja do obdobja. Ponavadi pa so sestavljene iz sledečih: navadni slez, redkev, repa, navadna zvezdica,  mrtva kopriva, navadni plešec in nebinovke (vrsta kamilic)

Uživanje svežih začimb po novem letu naj bi telo napolnijo z energijo narave, prav tako naj bi spodbujalo zdravje in dolgo življenje. Navada, ki jo Japonci spoštujejo že zaradi dolge tradicije, je prav tako zelo praktična, saj so sveže začimbe dobro zdravilo za urejanje prebave, po tem ko so se za novo leto najedli težkih in težko prebavljivih mochi cmočkov, ter ostalih novoletnih specialitet.

Recept: